1 Chronicles 12

12. Poglavje

1In ti so, ki so prišli k Davidu v Ziklag, ko se je še skrival pred Savlom, sinom Kisovim; in bili so tudi med junaki, ki so mu pomagali v boju, 2oboroženi z loki, in so z desno in levo roko s prač metali kamenje in pšice streljali z loka; bili so pa od bratov Savlovih, iz Benjamina. 3Načelnik jim je bil Ahiezer, potem Joas, sinova Semaa Gibeatčana; Jeziel in Pelet, sinova Azmavetova; Beraka in Jehu Anatotčan, 4Ismaja Gibeončan, korenjak med tridesetimi in njih poveljnik; Jeremija, Jahaziel, Johanan, Jozabad Gederčan; 5Eluzaj, Jerimot, Bealija, Semarija, Sefatija Harufjan; 6Elkana, Išija, Azarel, Joezer in Jasobeam, Korahovci; 7in Joela in Zebadija, sinova Jerohama iz Gedorja. 8Tudi izmed Gadovcev so se ločili nekateri, da bi bili z Davidom na trdnjavi v puščavi, hrabri junaki, izurjeni za vojsko, ki so bili spretni s ščitom in sulico, katerih obličja so bila kakor levja in ki so bili hitri kakor srne v gorah: 9Ezer, prvi, Obadija, drugi, Eliab, tretji, 10Mismana, četrti, Jeremija, peti, 11Ataj, šesti, Eliel, sedmi, 12Johanan, osmi, Elzabad, deveti, 13Jeremija, deseti, Makbanaj, enajsti. 14Ti, izmed sinov Gadovih, so bili poveljniki vojski; najmanjšega je bilo šteti za sto, največjega pa za tisoč. 15Ti so, ki so šli čez Jordan v prvem mesecu, kadar navadno stopa čez vse svoje bregove, in zapodili so v beg vse prebivalce po dolinah, proti jutru in proti zahodu. 16In prišli so nekateri iz sinov Benjaminovih in Judovih v trdnjavo k Davidu. 17In David jim gre ven naproti in izpregovori ter jim reče: Ako ste prišli v miru k meni, da mi pomagate, se sklene srce moje z vami; ako ste pa prišli izdajat me mojim nasprotnikom, ko vendar ni krivice v rokah mojih, poglej to očetov naših Bog in kaznuj! 18Tedaj pride duh nad Amasaja, ki je bil poglavar med trideseterimi, in reče: Tvoji smo, David, in na tvoji strani, sin Jesejev! Mir, mir bodi tebi in mir tvojim pomočnikom, kajti Bog tvoj ti pomaga! Nato jih David sprejme in jih postavi za poglavarje trumi. 19Od Manaseja so tudi nekateri uskočili k Davidu, ko je prišel s Filistejci bojevat se zoper Savla, a ni jim smel pomagati, zakaj knezi Filistejcev so ga odslovili, ko so se bili posvetovali, rekoč: Za glavo bi nam šlo, ko bi uskočil h gospodu svojemu Savlu! 20Ko je nato šel v Ziklag, so uskočili k njemu od Manaseja: Adnah, Jozabad, Jediael, Mihael, Jozabad, Elihu in Ziletaj, poveljniki tisočim Manasejevim. 21In pomagali so Davidu zoper roparske čete, zakaj vsi so bili hrabri junaki; in postali so vojni poveljniki. 22Dan za dnevom so namreč prihajali nekateri k Davidu mu pomagat, da je bila velika vojska, kakor vojska Božja. 23In to so števila glav tistih, ki so bili oboroženi za vojsko in so prišli k Davidu v Hebron, da mu naklonijo kraljestvo Savlovo po povelju Gospodovem. 24Sinov Judovih, ki so nosili ščit in sulico, jo bilo šest tisoč osemsto, oboroženih za vojsko. 25Od sinov Simeonovih: vrlih junakov za vojsko sedem tisoč in sto. 26Od sinov Levijevih: štiri tisoč in šeststo. 27In Jojada je bil vojvoda med Aronovimi in ž njim jih je bilo tri tisoč in sedemsto; 28in Zadok mladenič, hrabri junak, in iz družine očeta njegovega dvajsetindva poveljnika. 29In od sinov Benjaminovih, bratov Savlovih: tri tisoč; kajti do takrat se je večina zvesto držala hiše Savlove. 30In od sinov Efraimovih: dvajset tisoč in osemsto hrabrih junakov in slovečih mož v hišah očetov svojih. 31In od polovice rodu Manasejevega: osemnajst tisoč, ki so bili določeni po imenih, naj gredo in postavijo Davida za kralja. 32In od sinov Isaharjevih: možje, ki so imeli razsodnost glede časov, da bi vedeli, kaj ima Izrael storiti, njih poglavarjev je bilo dvesto, in vsi njih bratje so bili pod njih poveljem. 33Od Zebulona tistih, ki so hodili na vojsko in se postavljali v bojne vrste z raznovrstnim vojnim orožjem, je bilo petdeset tisoč, pripravljenih, uvrstiti se v boj z nerazdeljenim srcem. 34In od Neftalija tisoč poveljnikov, in ž njimi nosečih ščit in sulico sedemintrideset tisoč. 35In od Danovcev, zmožnih, postaviti se v bojne vrste: osemindvajset tisoč in šeststo. 36In od Aserja štirideset tisoč, zmožnih iti na vojsko, da se postavijo v bojne vrste. 37In z druge strani Jordana, od Rubenovcev in Gadovcev in od polovice rodu Manasejevega, z raznovrstnim bojnim orožjem: stoindvajset tisoč. 38Vsi ti vojščaki, zmožni, postaviti se v bojne vrste, so prišli z nerazdeljenim srcem v Hebron, da postavijo Davida za kralja vsemu Izraelu. Pa tudi vsi drugi v Izraelu so bili enega srca, da postavijo Davida za kralja. 39In bili so tam pri Davidu tri dni, in jedli so in pili, kajti njih bratje so jim bili pripravili. 40Tudi so prinesli tisti, ki so bivali bliže, celó od Isaharja, Zebulona in Neftalija, na oslih in na velblodih in na mezgih in na volih kruha in močnatih jedi, gruče smokev, suhega grozdja, vina in olja, govedi in drobnice obilo; kajti radost je bila v Izraelu.